Poletna šola trajnostne dediščine Univerze v Ljubljani 2025

Vključujoče urbane regeneracije historičnih središč

Interdisciplinarni inštitut Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine (ITD UL) organizira med 18. in 24. junijem 2025 peto poletno šolo za trajnostno dediščino Univerze v Ljubljani. Letošnja tema ima naslov Vključujoče urbane regeneracije historičnih središč.

Na poletni šoli bomo raziskovali izzive, s katerimi se soočamo, ko snujemo urbane regeneracije historičnih središč mest in tudi manjših krajev na vključujoči način. Osredotočili se bomo na vključevanje lokalnih deležnikov, predvsem prebivalcev in tistih, ki s političnimi in strokovnimi odločitvami vplivajo na razvoj historičnih središč. Predstavili bomo primere uspešnih pristopov, ki se postopoma uveljavljajo v naši praksi, in načine dela, ki bi omogočali boljša sodelovanja in revitalizacijo. Zgodovinska jedra številnih krajev žal izgubljajo svojo vitalno moč, ko se storitvene dejavnosti zapirajo ali selijo na obrobja v trgovinske centre.

Poletna šola je navezana na vsebine temeljnega raziskovalnega projekta Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo HEI-Transform, kjer se osredotočamo na raziskovanje trajnostnih pristopov oživljanja dediščine s projekti prilagojene ponovne uporabe in ob okoljski, gospodarski, kulturni trajnosti izpostavljamo pomen družbenega vidika. Ta je ključni kapital lokalnih skupnosti za prihodnji uravnotežen in za vse pravični razvoj.

Na dveh konkretnih primerih Ajdovščine in historičnega središča Kamnika bomo analizirali razmere in pogoje za uspešno sodelovanje vseh vključenih deležnikov in preučevali kakšne so možnosti, da se trendi praznjenja ali turistifikacije najstarejših delov številnih mest in krajev obrnejo v prid njihovemu vzdržnemu oživljanju. Raziskovali bomo, kako lahko k temu prispevajo dediščinske stroke, odločevalci, predvsem pa lokalni prebivalci. Delo bo razdeljeno na tri delavnice, od katerih bosta dve potekali na terenu. Spoznali bomo procese in izzive vključujočega sodelovanja deležnikov v lokalni skupnosti v Ajdovščini, vzporedno pa bomo na terenu v Kamniku snovali vključujoč akcijski projekt. Namenjen bo osveščanju in aktiviranju lokalnega prebivalca na konkretnem primeru v središču historičnega dela Kamnika. Pri oblikovanju akcije bodo udeleženci sodelovali s ključnim lokalnimi partnerji: s člani društva Priden možic, s skupino Štajn arhitekti in Zavodom za kulturo Kamnik.

Iskali bomo odgovore na naslednja vprašanja:

KAJ SO KLJUČNI IZZIVI VKLJUČUJOČEGA SODELOVANJA V PROCESIH URBANIH REGENERACIJ?

KDO SO KLJUČNI DELEŽNIKI IN KAKO SODELUJEJO V PRAKSI?

KAKO USMERJATI PROCESE SODELOVANJA ZA VKLJUČUJOČE URBANE REGENERACIJE?

Da bi vzpodbudili vključujoče pristope oživljanja in upravljanja območij dediščine, še posebej historičnih središč naših mest in krajev. Dediščina je nenadomestljiv vir, ki smo ga ustvarjali in sooblikovali skozi večstoletno prakso. Danes zahteva njeno varstvo in upravljanje prilagojene, demokratične pristope, v katere je potrebno vključiti vse deležnike: lokalno prebivalstvo, politične odločevalce, stroke, gospodarstvenike ...

Taka izhodišča izpostavljajo ne le mednarodni dokumenti s področja ohranjanja dediščine, ampak predvsem tudi realnost in razvojni izzivi današnjega časa. Pomembno je, da se z njimi podrobneje seznanimo in naučimo, kakšna pristope in orodja ubrati za snovanje uspešnih pristopov.

Poletna šola je namenjena tako študentom (na univerzitetni, magistrski in doktorski stopnji) kot tudi vsem strokovnjakom, ki se z obravnavano tematiko soočajo v praksi: strokovnjakom s področij varovanja dediščine, arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, turizma, in različnih dediščinskih strok, predstavnikom lokalnih skupnosti in odločevalcem na vseh ravneh, v Sloveniji in širši regiji.

Poletna šola bo potekala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in na terenu v Kamniku ter v Ajdovščini.

Za vse udeležence je predvideno aktivno sodelovanje. Lepo vabljeni vsi, ki bi želeli v okviru tematskih delavnic predstaviti izzive, povezane s problematiko urbanih regeneracij iz svojega okolja. Dolžina predstavitve naj bo 5–7 minut. Svoj predlog za predstavitev pošljite na 5 straneh (v formatu ppt ali pdf) do 12. junija 2025 na naslov trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si

Jasna Fakin Bajec

Dr. Jasna Fakin Bajec je raziskovalka na ZRC SAZU, Inštitutu za kulturne in spominske študije, ter predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, Fakulteti za humanistiko. Raziskovalno se posveča socialnopolitičnim, ekonomskim in razvojnim pomenom kulturne dediščine v sodobnem svetu; razvoju participativnih metod in orodij za vzpostavljanje celostnega pristopa pri ohranjanju in upravljanju kulturne dediščine; opolnomočenju in vključevanju marginalnih skupin v dediščinske prakse; načinom ohranjanja kulturnih in človekovih pravic pri uporabi kulturnih praks v tržne namene. Bila je vključena v več aplikativnih evropskih projektov (npr. Interreg projektov), kjer je imela priložnost spoznati in reflektirati načine ustvarjanja dediščine med ljubiteljstvom in vplivi evropskih, finančnih politik in strategij. Raziskave in implementacijo teoretičnih spoznanj s področja kulturnih študij izvaja na Krasu in v Vipavski dolini.

Rezultate raziskav s področja dediščinskih in kulturnih študij je objavila v več znanstvenih in strokovnih člankih, zbornikih in knjigi Procesi ustvarjanja kulturne dediščine (2011).

Jelka Pirkovič

Doc. dr. Jelka Pirkovič, docentka, je svojo poklicno pot začela na Urbanističnem inštitutu v Ljubljani. Nato je bila imenovana za višjo konservatorko na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je od leta 1991 do 1995 štiri leta opravljala funkcijo direktorice. Po reorganizaciji in delni vključitvi inštituta v Ministrstvo za kulturo je tam zasedala različne funkcije, med drugim je bila od leta 2004 do 2008 državna sekretarka. Od leta 2009 do 2014 je bila generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Po izteku mandata se je upokojila. Vendar se je od leta 2020 do 2022 ponovno pridružila Ministrstvu za kulturo kot generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino. Od takrat je ponovno v pokoju, vendar še naprej poučuje na Univerzi v Ljubljani in Novi univerzi.

Sodelovala je v organih Sveta Evrope, zlasti pri pripravi Okvirne konvencije o vrednosti kulturne dediščine za družbo (2005) in Evropske strategije za dediščino 21. stoletja (2017).

Je dolgoletna članica ICOMOS Slovenija. Je tudi aktivna članica ICLAFI, TheoPhilos in OCD-RBA WG.

Katja Zajc Kejžar, Nina Ponikvar, Iana Bilynets

Prof. dr. Katja Zajc Kejžar, izr. prof. dr. Nina Ponikvar in dr. Iana Bilynets so zaposlene na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in se raziskovalno med drugim ukvarjajo z ekonomskimi evaluacijami in presojo ekonomske upravičenosti projektov, tudi na področju kulturne dediščine. Prof. dr. Katja Zajc Kejžar je članica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje, izr. prof. dr. Nina Ponikvar je članica Katedre za ekonomijo, dr. Iana Bilynets pa je na Ekonomski fakulteti zaposlena kot raziskovalka. Vse tri aktivno sodelujejo v okviru transdisciplinarnega projekta HEI Transform, ki je usmerjen v prepoznavanje razvojnih in trajnostnostnih potencialov nepremične kulturne dediščine.

Z udeležbo na poletni šoli pridobijo udeleženci potrdilo o sodelovanju in naslednje kreditne točke:

študentje (uni. in magistrski študij) - 3 ECTS

študentje doktorskega študijskega programa Arhitektura UL - 5 ECTS

člani ZAPS - T

Obrazec za spletno prijavo

10. junij 2025

Povezava do prijave

Poletna šola 2024 - Kulturna dediščina in kulturnodediščinski turizem – omejitve in sinergije

Poletna šola 2023 - Industrijska dediščina za trajnostno prihodnost: prilagojena ponovna uporaba

Poletna šola 2022 - Dediščina v mestu: antagonizmi, prisvajanja in dediščinske skupnosti

Poletna šola 2021 - Odgovorna prenova stavb kulturne dediščine kot temelj trajnostnega in kvalitetnega bivanja