O projektu

Transdisciplinarni raziskovalni projekt HEI-TRANSFORM združuje strokovnjake najvidnejših slovenskih izobraževalnih in raziskovalnih institucij s trinajstih področij – od strokovnjakov za dediščinske vede, ki raziskujejo in varujejo dediščino ter skrbijo za njeno prepoznavnost, do ekonomistov, sociologov in strokovnjakov s področja turizma, ki skupnostim pomagajo izkoristiti skriti potencial opuščenih in razvrednotenih stavb, ostalin, območij in krajin.

Na podlagi raziskav, dobre prakse in štirih konkretnih primerov v lokalnem okolju bomo razvili nov pristop, s katerim bodo lokalne skupnosti, investitorji in raziskovalci znali bolje upravljati dediščino, ki je bila doslej brez ustrezne funkcije. Izsledki bodo pomembno izhodišče za vključevanje dediščine v trajnostni razvoj znotraj lokalnih okolij in bodo v oporo vsem, ki vidijo priložnost v prenovi in ponovni uporabi nepremične kulturne dediščine.

Nepremična kulturna dediščina pomeni pomemben kapital za trajnostno preobrazbo Slovenije. Njene izjemne prednosti so poudarjene v vrsti ključnih strateških dokumentov, tako na nacionalni kot na evropski in globalni ravni. Raziskovalni projekt Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo – HEI-TRANSFORM (Heritage for Inclusive Sustainable Transformation) je temeljna raziskava in hkrati akcijski korak, ki bo lahko osnova za pripravo podrobnejših prihodnjih smernic in konkretnih ukrepov za revitalizacijo območij opuščene dediščine in dediščine s trenutno neustrezno rabo.

Več kot 30 raziskovalcev iz desetih raziskovalnih organizacij (RO) bo od oktobra 2022 do septembra 2025 pripravilo temeljne raziskave obstoječih razmer na področju varovanja nepremične kulturne dediščine, analiziralo primere dobre prakse in na štirih konkretnih, izredno različnih primerih zajelo obsežen spekter spremenljivk, ki usmerjajo posege na področju ohranjanja nepremične kulturne dediščine, s ciljem povečati njeno konkurenčnosti in neposredno vključevanje v razvoj lokalnih skupnosti. Raziskava, ki povezuje deset raziskovalnih organizacij, je nastala pod okriljem Interdisciplinarnega medfakultetnega inštituta Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine (ITD UL).

Izsledke raziskav bomo soočili s štirimi dejanskimi situacijami in na njih v okviru študij s pomočjo revitlabov preizkusili kar največ različnih orodij. Cilj ni le opredelitev dejavnikov za ohranjanje in oživljanje opuščene dediščine – stavb, ostalin, območij in delov krajin: gre za zasnovo konkretnih vsebin, programov in projektov, ki bodo lokalnim skupnostim služili kot vzor trajnostnega razvoja.

Serija raziskav, ki povezujejo trinajst področij – arhitekturo, ekonomijo, urbanizem, arheologijo, etnologijo, kulturno antropologijo, umetnostno zgodovino, zgodovino, gradbeništvo, geografijo, sociologijo, psihologijo in turizem – bo upoštevala številne parametre, ki vplivajo na uspešnost ponovne uporabe opuščene dediščine in na njeno vključevanje v aktivno življenje. Pristope, ki se bodo za naše okolje izkazali kot najučinkovitejši, bomo ob zaključku projekta predstavili in jih v obliki orodja – poimenovali smo ga model Kulturna dediščina 4.0 – predlagali v uporabo lokalnim skupnostim, investitorjem in odločevalcem, ki se zavedajo pomena in priložnosti vlaganja v vključujoče in trajnostne rešitve.

1.

Vzpostaviti osnovno raziskovalno infrastrukturo za področje dediščinskih raziskav, ki bo raziskovalcem na voljo neomejeno in bo podpirala transdisciplinarno raziskovanje.

2.

Dokazati, da je nepremična kulturna dediščina vir trajnostnega kapitala za uresničevanje zelene preobrazbe in trajnostne prihodnosti Slovenije.

3.

Opredeliti vlogo nepremične kulturne dediščine za razvoj manjših lokalnih skupnosti in pokazati njen trajnostni razvojni potencial.

4.

Temeljito analizirati obstoječe načrtovalsko-upravljavske pristope in orodja za revitalizacijo in reaktivacijo opuščene nepremične kulturne dediščine s pomočjo prilagojene ponovne uporabe.

5.

Zasnovati in preizkusiti model Kulturna dediščina (KD) 4.0, ki bo nadgradil obstoječe pristope in orodja na področju, ter model Konservatorstvo 3.0 za specifične slovenske razmere, in sicer na način, ki bo vsem deležnikom omogočal celovito primerjalno preverjanje možnosti za prilagojeno ponovno uporabo območij in stavb nepremične kulturne dediščine.

6.

Rezultate raziskav in nova znanja prenesti neposredno v študijski proces, kar omogoča vključenost treh največjih slovenskih univerz.